BLAŽILCIBlažilce potrebujemo za absorbiranje energije, ki je povezana z gibanjem vzmetenja. To gibanje povzročajo neravnine na pisti ter lateralni in longitudinalni pospeški. Energija, ki nastane z gibanjem se pretvori v toploto in se prenese na tekočino (olje) v ohišju blažilca ter na samo ohišje. V primeru, da ne bi imeli blažilcev bi amplituda gibanja amortizerjev teoretično nenehno naraščala in prišli bi do velike nestabilnosti vozila. Blažilci delujejo torej nasprotno kot vzmeti, ki energijo shranijo in jo spet oddajo. Skrbijo, da kolesa ostanejo čim dlje časa v stiku s podlago.
Kot vidimo morata blažilec in vzmet delovati kot enota, zato morata biti med seboj usklajena! Nikoli ne uporabljamo v kombinaciji zelo trde vzmeti in zelo mehke blažilce ter mehke vzmeti in trde blažilce. Seveda lahko nekoliko odstopamo in preizkušamo razne kombinacije, ki nam lahko dajo zanimive učinke. Nekoliko trši blažilci napravijo avtomobil bolj stabilen ker upočasnijo rotacijo šasije (Body-roll) in nihanje naprej-nazaj (Pitch). Dajo občutek, da se avto manj ''zvija''.
POMEMBNO: trdota blažilcev določa samo, kako hitro bo šasija rotirala (Body-roll) v ovinkih in nihala naprej ter nazaj pri pospeševanju in zaviranju (Pitching), ne pa kako močni oz. globoko! Torej, če bi radi nastavili, da bo avto manj nihal in rotiral to storite s tršimi vzmetmi ali tršimi stabilizatorji!Stvar, ki pa jo lahko nastavljamo z blažilce, je hitrost s katero vzmetenje odboja (Rebound). Če pritisnemo k tlom avtomobil z mehkimi vzmetmi in trdimi blažilci se bo le-ta dvignil počasi. Če pritisnemo k tlom avtomobil z trdimi vzmetmi in mehkimi blažilci se bo le-ta dvignil hitro. Enako situacijo imamo, ko pripeljemo iz ovinka in izravnamo volan, sile na šasijo prenehajo delovati in avto se postavi v prvotno pozicijo. Hitrost oz. čas v katerem se to zgodi kontroliramo s stopnjo trdote blažilcev in vzmeti. Torej avtomobil z mehkimi vzmetmi in trdimi blažilci bo poskušal še nekaj trenutkov zavijati po tem, ko smo že izravnali volan. Situacija v takem avtomobilu je podobna, ko zapeljemo v ovinek saj avto želi peljati še za kratek trenutek naravnost po tem ko smo zavili. Taka nastavitev daje mehak in neodziven občutek na volanu. Avto z trdimi vzmetmi in mehkimi blažilci bo reagiral na voznikove reakcije zelo hitro in bo dajal občutek zelo agresivnega odzivanja.
Vedno ne boste mogli uporabiti blažilcev in vzmeti, ki bi si jih želeli predvsem zaradi grbin in neravnin na progi, ki si sledijo v relativno gosti frekvenci. Taka proga zahteva tako mehke vzmeti kot mehke blažilce, ki zagotavljajo stik koles s podlago. Omenjene nastavitve pa ne morete uporabiti za proge na katerih so velike/dolge posamične grbine saj bi avtomobil lahko udaril s šasijo ob tla. V takem primeru morajo biti amortizerji nastavljeni nekoliko trše. Na progah z gladko površino lahko uporabimo trše nastavitve, tako za vzmeti kot blažilce.
Kljub temu pa vse ni tako enostavno kot zgleda tudi relativno enostavni blažilci, kot se uporabljajo v RC športu zaznajo razliko med počasnim in hitrim delovanjem. Govorili bomo o hitrosti bata in osi na katero je pritrjen v relaciji glede na ohišje. V blažilcih pravih avtomobilov je stvar rešena z raznimi ventili medtem, ko se v bolj preprostih blažilcih RC avtomobilov poslužimo efekta viskoznosti olj.
Vsak dirkaški entuziast bi moral poznati vsaj osnove dinamike fluidov (plini in tekočine) ali pa vsaj oba osnovna načina toka fluidov: laminarni tok in turbulentni tok. Laminarni tok vidite na sliki 1-a kjer se delci v fluidu gibljejo vzporedno oz. v plasteh ena vzporedno z drugo, v takem toku imamo relativno malo trenja in s tem malo nastanka toplote in porabljene energije za gibanje delcev. Turbulentni tok vidite na sliki 1-b kjer se delci v tekočini gibljejo ''kaotično'' nastajajo turbulence, vrtinci … zaradi česa imamo veliko trenje v samem fluidu in s tem nastanek toplote ter veliko porabo energije za gibanje delcev. Poudariti je potrebni, da tok olja v amortizerju ni popolnoma laminaren in tudi ne popolnoma turbulenten ampak nekje vmes. To ali je tok laminaren ali turbulenten nam pove Reynoldsovo število.
Kjer so:
• V je hitrost toka fluida (m/s)
• L je dolžina potovanja fluida) (m)
• μ je viskoznost fluida (Pa•s or N•s/m² or kg/m•s)
• ν je kinematična viskoznost (ν = μ / ρ) (m²/s)
• je gostota fluida (kg/m³)
• Q je volumski tok (m³/s)
• A je presek skozi katerega fluid potuje (m²)
Če je Reynoldsovo število pod 2000 bo tok laminaren, pri vrednosti od 2000 do 4000 je tok nekje vmes in nad 4000 bo po vsej verjetnosti tok turbulenten.
Poglejmo si od bližje tipičen blažilec R/C avtomobila Slika2. Sestavljen je precej preprosto (ohišje, bat na osovini Slika3, nekaj tesnil …). Ko se bat giblje skozi olje le-to prehaja skozi luknjice na batu in delno na robu med batom in ohišjem, ta tok na robu bata je predvidoma laminaren zaradi zelo ozke reže! Težje je predvideti tok skozi luknjice na batu. Načeloma imamo pri počasnem gibanju bata laminarni tok in pri hitrem turbulenten. Prehod, kdaj bomo prešli od laminarnega v turbulentni tok je zelo težko predvideti a enostavno občutiti. Namreč, ko bat počasi potiskamo v ohišje občutimo rahel upor/gladek gib, to pomeni, da je tok laminaren. Če pa bat potisnemo v ohišje hitro in pri tem začutimo nenaden upor je nastopila neke vrste hidravlična zapora/blokada. To občutimo, kot bi se bat v ohišju zataknil in ko nadaljujemo s počasnim pritiskanjem se bat spet lepo premika.
Ta efekt je po eni strani koristen po drugi pa nezaželen. Koristen je, ko zapeljemo v luknjo in nam prepreči udarec šasije ob tla, ni pa zaželen zaradi možnosti izgube stika koles s podlago.
Za nastavljanje tega učinka se poslužujemo olj z različno viskoznostjo in batov z različno število oz. velikostjo lukenj. Obe kombinaciji:
1. manj lukenj in olje manjšo viskoznosti ter
2. več lukenj in olje z večjo viskoznostjo.
… se občutita enako, ko z roko pritiskamo avtomobil ob tla in kasneje pri počasnih prenosih teže med vožnjo. Prava razlika se pokaže šele pri hitrih udarcih in prenosih teže. Prva kombinacija bo zablokirala hitreje saj se zaradi relativno majhnih lukenj in redke tekočine ter hitrega giba bata olje preliva veliko hitrostjo skozi luknje, kar povzroči turbulenco v toku. V drugem primeru kjer imamo olje z večjo viskoznostjo, ki je hkrati bolj odporno na nastajanje turbulenc in kjer je hitrost pretoka iste količine kot v prvem primeru dosti manjša, turbulence nastopijo dosti kasneje oz. sploh ne bodo nastale.
Izbira pravega bata (lukenj) in olja je odvisna predvsem od karakteristik proge. Kar pa ni enostavno saj amortizer ni neposredno v stiku s podlago ampak je pritrjen na šasijo in roke, ki pa niso neskončno toge ampak imajo neko svojo elastičnost in prispevajo k elastičnosti celotnega sistema. Poleg tega imamo nekaj elastičnosti v gumah/penah.
Primer: pri formuli 1 so hodi blažilcev od 1,5 do 2,5 cm ostalo prevzamejo gume in ostale komponente vpetja.
NASTAVITVE: Trši Gostejše olje (trši blažilec) da avtomobilu več stabilnosti in bolj miren ter gladek odziv. V primeru, da je blažilec pretrd lahko na grbinastih delih prihaja do izgube stika med cestiščem in kolesi.
Mehkejši Redkejše olje (mehkejši blažilec) je boljši za grbinaste proge, še posebej kjer si grbine sledijo v gostem zaporedju in je frekvenca udarcev visoka. Avto z mehkejšimi amortizerji reagira hitreje.
Trši spredaj Radij zavoja bo večji a ga lahko bolj gladko odpeljemo. Prav tako ne prihaja do nenadnega zatikanja prednjih koles. Avto je lažje peljati in ga lahko bolje ''vržemo'' v ovinek, nasploh je občutek v hitrih dolgih ovinkih boljši. Dobimo tudi nekoliko na oprijemu pri pospeševanju.
Mehkejši spredaj Hitrejši odziv na volanu. Avto gre bolje v zavoj pri nižjih hitrostih. Zavijanje se občuti hitrejše in bolj odzivno medtem, ko zadek ostane dokaj stabilen.
Ko imamo na enem koncu trše blažilce bo načeloma tisti del bolj stabilen in bo nudil bolj konstanten oprijem skozi zavoje.
Avto z nekoliko tršimi blažilci zadaj oz. mehkejšimi spredaj bo dajal dokaj stabilen občutek pri vožnji skozi ovinke.
LPL