Sem malo prespal in prejle bral Andrejev post.
Model(ček) mi je zelo všeč, le zaradi svojega slabega vida bi si želel, da je večji in mogoče bolj vidno obarvan.
Zaradi njegove majhnosti so tudi odkloni krmil primerno majhni in sicer takšni kot jih priporoča proizvajalec/prodajalec.
Prva opazka je ta, da bi lahko bil kot motorja malo več navzdol, kajti potrebno je imeti 2 "načina letenja" za letenje z vklopljenim motorjem in brez. S polnim plinom model kljub pravilno nastavljenem težišču in nevtralno lego višinskega krmila močno sili nos navzgor, brez plina pa lepo "jadra" kot se za pylona spodobi.
Pri startu je potrebno paziti, da se vrže model čimbolj ravno in rahlo navzgor, kajti pri začetni hitrosti se krmila slabo odzivajo, ampak to traja le kakšni 2 sekundi. Problem je, če se slučajno zatakne pri štartu in model ne leti v ravni liniji, je lahko usodno preden lahko sledi popravek po nagibu. Krmiljenje po višini ni sporno.
Za začetnika v pylon letenju je VIP odličen model, kateri ponuja nadgradnjo za "norce". Mihov setup je odličen, dovoljuje ravno pravšnjo hitrost in nizko maso modela, kar se odlikuje pri pristajanju. Minimalna hitrost je lahko resnično majhna (nismo uspeli stestirat minimalke do kovita). S Konioni se lahko res dolgo naganjaš po zraku in se dobro navajaš modela brez presenečenja "cutoff".
Po dveh poletih si nebi upal dat močnejšega pogona oz. niti dodatne Konionke si nebi še privoščil, mogoče po vsaj 15-tih poletih z modelom in po dokončnem trimanju in nastavljenih fazak leta. Hitrost modela se toliko bolj odraža zaradi majhnosti, čeprav je bila precej nižja kot je Miha pričakoval, ampak zadostna za začetek.
Miha, upam, da ti bo uspelo natrenirat na kakšnem drugem modelu, preden samostojno spraviš v zrak VIP-a. Prav škoda bi ga bilo poškodovat zaradi slabih izkušenj.
Priporočam pa visoko travo - ni poškodb.
Torej dejmo še nekaj za dobro vsem začetnikom napisat, čeprav, da te zadeva zagreje ali pa odbije, je potrebno videt model v živo. Video posnetki so ap'n...
Torej barvna kombinacija:
Pride do zanimivega pojava. Slabovidnim dejansko lahko dela probleme, ampak lahko pa toliko bolje vse skupaj nadomesti glava. Kaj mislim?
Model bele/modre kombinacije se na 300 m med oblaki / različnimi sv. Pogoji kar težko vidi. Ja, za naključnega opazovalca! Za pilota pa je drugače.
Glava, prsti, adrenalin, koncentracija, živčki, izkušnje, ... naredijo svoje. Enostavno moraš biti skocentriran. Za navadnega letalca, ki daje le na vsake toliko kakšno komando, pogleda vsake toliko časa naokoli..., je to nekaj čisto novega.
Četudi se model lahko za pol do 1 sekunde izgubi, se mora pozicijo modela slediti podzavestno. In to daje čisto nek drug občutek letenja. Govorim seveda za letenje, ko se pokaže, kako dobro model lahko »raziskuje prostor«. Če se leti na progi, teh problemov ni.
Živčki so najhuje delali, ko sem letel iz oddaljenosti proti sebi. Prvi hip model zgine in tista »pikica« je pri miru. Za kako sekundo nisem bil prepričan ali gre res proti meni in se kar malo vstrašil. Kaj če bi šel model stran od mene, potem bi bilo usodno, kajti model bi lahko izgubil 1, 2, gone, ...
Glede odklona motorja/faze letenja:
Idelano (če RV naprava omogoča):
Faza vzleta
Faza počasnega leta in hitrega leta
Faza pristanka
Letel sem s Konioni in GP1100. Težiče je bilo s Konioni cca 3 mm za težiščem pri Gpjih. In model je neprimerno bolj silil navzgor! Popravljanja z dajanjem višine navzdol pa so bila zelo tricky. Zato sem odklone kasneje res zmanjšal za minimum.
Npr. z GP1100 niti enkrat nisem uporabil pomika ročice stran od sebe.
Težišče je potrebno res paziti in se v bistvu nekako potem najde, da je razlika med trimom med navadnim letenjem pri pol plina in polnim plinom približno enako oz da ne odstopa preveč (govorimo o premikih ranga ~0.75 mm +- ). Verjetno bom še malo experimentiral s Konioni pri težišču, ker nenazadnje pristanek tipa parkyflyer je bil res preprost.
Štart:
Sedaj sem se že kar nekaj nametal in moram reči, da štart ni problematičen. Ne sme se ihteti, raje še enkrat globoko zajet zrak!
Prvi dve sekundi res nič »ne prime«, kot da bi vrgel kopje

Ampak potem pa se hitro dobi kontrola, ko mašinka potegne.
Kdor pozna hitrostne modele, ve da je hitrost nalezljiva. In moj VIP verjetno ne bo nikoli več videl navadne 400tke, razen če bo slučajno kakšna okvara na Hackerju... prej poškodba...
Pristanek:
Visoka trava je dvorezen meč. Sicer manj boleče za model, vendar lahko nastrada propeler. Rešitev kot sem že omenil so APC propelerji, ali pa res namočeni CAMi.
Vsekakor pa mi je bolj gladka podlaga mnogo bolj všeč. To sem pojasnil tudi zgoraj. Z ground efektom se da model še kar precej bolj upočasniti. Pristajanje pa nujno res daleč za šolski pristajalni krog in pod res nizkim kotom. Prostora mora biti pa ustrezno veliko.
Lahko pa povem še tole:
VIPA res priporočam začetnikom s pylon letali, absolutno pa NE začetnikom. Model je skupaj v urici ali dveh. Kar lepo počasi. Torej pred poletom se je potrebno sprostiti in se skoncentrirati.
S prvim setupom s speed 400 6 V in 2 konionki je model res prijazen, čeprav je lahko štart malo bolj kritičen, ker ni toliko statičnega potiska. Je potrebno malo bolj močneje vreči.
Model gre kot po tirnicah.
Možne napake, ki bi bile usodne za model:
- motnja
- napaka pilota
Druge napake so sicer lahko tehnične narave, ampak so kvečjemu iz malomarnosti.
Torej vsem wannabeejem res priporočam da tole sprobate. Oz. kogar to res osebno zanima naj mi pošlje PM, pa ga bom obvestil, ko bomo šli zadeve sprobavat (Krtina). Da bo videl, če ga bo potegnilo ali pa se mu bo zagnusilo.
Sakura Racing XI Sport Master (Endurance, stock, mild modified, modified), Hyper GTB E, Tekno EB48, itd...