''flutter''

[junior]

Zanima če obstaja kaka enostavna varianta za povečanje odpornosti proti ''flaterju''(mogoče zvitje) razen fizične ojačitve krila

Primož

[Kroko]

Lahko ga pribiješ z žebljem
http://mdm.zrcalo.si/forum/viewtopic.php?p=20321&highlight=#20321

lp Andrej

[Vombat]

Letiš počasi

Meni se je to naredilo dvakrat. Enkrat se mi je potem odtrgalo krilo in je šel model v maloro, drugič ni bilo pa nič hudega

[ultralajt]

Vsako krilo pri neki hitrosti pade v flater. Temu se izognemo tako, da letimo tako da nikoli ne dosežemo te "kritične histrosti".

Krila z močno oplato nosnega dela (zato se temu "D-boxu" reče tudi TORZIJSKI NOS) so seveda bolj odporna...krila, ki pa imajo po celi površini oplato (balza ali kompoziti) pa so še bolj odporna. Pri F5j pa varčujemo na materialu, zato je težko zadostiti pogoju za zadostno torzijsko trdnost krila. Tako krilo se v elastičnem območju lahko zvija, tako, da lahko profil na koncu dobi manjši ali večji vpadni kot od profila v sredi krila-pri trupu.

Če bi lahko maso krila prestavili naprej od aerodinamičnega centra profila, potem bi tudi lahko krilo z minimalnim torzijskim nosom, bilo zadovoljivo odporno na flater do kar uporabnih hitrosti, ki jih rabimo pri F5J.
Da je temu res tako, sem preizkusil na svojem "paličnjaku" ko sem na koncu krila "priselotejpal" po en zajeten žebelj, ki je predstavljal maso postavljeno pred aerodinamični center krila.

Ko se zaradi velike hitrosti letenja (pri malem vpadnem kotu krila) prestavi prijemališče vzgona krila nazaj po profilu, se poveča moment ki ga povzroča vzgon okoli krilove aeroelastične osi. (aeroelastična os je namišljena os ki poteka tam, kjer bi si lahko zamislili da je en sam nosilec, ki bi se enako uvijal kakor ta namišljena os v kompletnem krilu, kadar nanj deluje upogibna in torzijska sila)
Ta moment poizkuša uviti krilo tako, da mu proti koncem zvija nos profila dol, zadnji rob profila pa gor. To se tudi zgodi, saj se vsako krilo lahko malce uvija. Dosti je že delček stopinje...
Ko tako krilo na koncu dobi ta zmanjšani vpadni kot, se mu vzgon zmanjša ali celo pride v negativno vrednost. Krilo zaniha navzdol. Med tem se v sami konstrukciji začenjajo pojavljati sile ki se upirajo temu upogibu in zvijanju krila. Ko te sile presežejo aerodinamično silo, ki je povzročila zvijanje, se krilu spremeni vpadni kot (profili se zavijejo z nosom navzgor) in krilo se začne upogibati navzgor. To nihanje se dogaja izredno hitro, zato tudi ob tem nastane značilen zvok "FRRRRRRRR!! ali BZZZZZ"
Ta ciklus se ponavlja vse dotlej ko sile prekoračijo odpornost materiala, potem pa se zasliši zanimiv pok, nakar sledi atraktivno padanje kosov izpod neba.

Če pa imamo eno maso pred nosom profila bi pa lahko dejali takole:
Ko hoče krilo zamahniti navzdol, se temu upira vztrajnost mase pred nosom (v mojem primeru je bil to debelejši žebelj) zato ta masa rahlo zaostaja za tem gibanjem krila, in ob tem spreminja vpadni kot krila na tem delu tako, da je rezultat dušenje oscilacij krila (flaterja).

Lep primer dušenja flaterja se najde na enodelnih višinskih krmilih pravih jadralnih letal, ki imajo v nosnem delu profila vgrajeno utež, pa tudi krilca pri pravih letalih imajo v nosnem delu (pred tečaji) svinčeno letev.

Ja, huda reč je borba za preprečevanje flaterja, kadar hočemo to doseči s čim lažjo konstrukcijo!!!

LP Mitja
Saj mala barka ziba se, ker midva sva na njej, in tako kot znaš le ti, me spet lepo poglej in se nasmej....