Izgubila sem se!!!

[Jaro]

Moje ime je Muha. V petek zvečer sem vzletela z letališča v Zagorju ob Savi in ušla lastniku sedaj pa ne znam domov. Po mojem se nahajam nekje na širšem območju Zagorja. Če me slučajno kdo najde, naj me prosim vrne lastniku, ki me bo, negelede na to, da sem mu jo tako zagodla, gotovo zelo vesel.

HVALA!

[blazk]

No, kot sva govorila.. sem gledal...proti Čemšeniški ga ni...
Lahko se zmeniva, pa greva proti koncu tedna v akcijo, pa mal prehodiva okolico.. Rade volje pomagam!

LP Blaž

[peugeot1]

Lp.

Škoda, da ti je ušla

Kaj pa je bilo narobe???

Lp,Klemen

[miskolin]

Jaro....si mogoce kdaj razmisljal o sistemu U-kontrol?

[MC GAYVER]

Kako ti lahko uide model, ko ga pa ti upravlajaš?

[Jaro]

Kako ti lahko uide model, ko ga pa ti upravlajaš?

Do prejšnjega petka sem tudi jaz mislil, da je to nemogoče.

Da pojasnim okoliščine:
Bil je eden tistih dni, ko je termika delala 100 na uro. Sem se pogovarjal s prijateljem in je dejal, da so se tega dne Blaniki vzpenjali 5m/s in krožili na 3000m višine.
No, tudi moja Muha je šla navzgor kot raketa (čeprav v bombnik izvedbi). Ko je postala sumljivo majhna sem si rekel: "Jaro, ne ga srat! Obrni in se začni izživljati po klancu navzdol." Začnem zavijati, da bi jo imel s strani in pufff. Kot bi ugasnil luč. Ni jo! "OK," si mislim," saj bo zavila še malo pa se bo spet pokazala." Pa se ni. Počakam še par sekund in se odločim: "Nič, rešitev v sili!" Pa zategnem zavore, višino, nabijem polno v levo smer in nagib, da bi jo skovitiral. Horizontalno takrat ni bila daleč od mene (mogoče 150 do 200m) in bi jo moral po vsej logiki hitro zagledati. Ampak je nisem. Pa tudi nihče od ducata prisotnih ne. Tako da je ušla dobesedno naravnost v zrak.

Nauk: Ne se zajebavat na robu vidljivosti, sploh pa ne v norih pogojih...

Pa saj to, tako ali tako, vsi vemo! Mar ne?

[Nik]

Kruta izkušnja in če sem prav razumel ti je ušla v zrak?

[MC GAYVER]

Torej si doživel kovit navzgor

So morali biti pa res hudi pogoji

Ja z višino in očmi se ni za igrat

Pred leti se mi je nekaj podobnega zgodilo,

Z učencem in njegovim jadralcem sva letala in našla močan steber ker je bilo dviganje res močno svetujem učencu naj leti malo v stebru malo zunaj (letenje mu ni bilo več tuja stvar) nekaj časa nadzorujem to početje in mu gre res dobro in tako se naveličam gledat gor (pač vse je ok)
čez nekaj časa me vpraša " kako visoko lahko letim "
"dokler vidiš model" se je glasil odgovor
"hmmm jest ga pa ne vidim več " (2,5 m jadralec)
"kaj" panika iščem po nebu prevzamem komando poizkusim migat da bi opazil blesk folije v zraku NIČ .
kaj čem višina dol in čakat, sekunde tečejo nikjer nič, še tiščim,
po nenormalno dolgem času se odločim, da je model sigurno nekje priletel ob mati zemljo samo da midva tega nisva videla in spustim komando za višino v nevtralo in v tem se nekje na robu vidnosti zabliska folija, kajti model je imel tako nenormalno hitrost da je v nevtrali lupinge delal

Ko sem ga videl pač ni bilo več panika in je model še dolgo služil svojemu namenu
moram pa povedat da je bil model res trdno grajen sicer bi raspadel v tistem nabijanju ,ki je trajalo in trajalo

[Jaro]

Kruta izkušnja in če sem prav razumel ti je ušla v zrak?

Dobesedno!

[Jaro]

Po dveh mesecih samevanja, prenočevanja na prostem, v dežju in drugih vremenskih neprilikah, me je našel gobar.
Še sama ne morem verjeti: Sem sicer precej polomljena, kljub vsemu temu namakanju pa mi vsi organi delujejo kot nekoč.

Torej so tudi gobarji kdaj koristni... HVALA!