pokrov motorja

[peroo]

pozdravljeni!

pri novem modelu sem se odločil izdelati pokrov motorja iz epoxija. naredil sem pramodel iz plavega stiroporja, ga oblekel s tkanino in premazal z epoxijem. vso zadevo sem obrusil in ji zakital luknjice in nato še enkrat prebrusil. sedaj je treba iz pokrova izdolbsti se stiropor, tako da ostane samo se epoxi lupina. sedaj pa je nastopil problem: stiropor sem izdolbel z nožem, vendar ga je po robovih še vedno nekaj. ven ga mislim spraviti z bencinom, vendar ne vem kam naj potem odpadni bencin dam.

torej: če kdo ve, kam naj vržem odpadni bencin v katerem je razstopljen stiropor naj to prosim pove!

zanima me tudi, kam ostali modelarji mečete odpadne lake in razredčila

LP. Peter

[ukolaric]

oj!

ČE se dobro spomnim je potrebno čez pramodel povezniti BALONČEK!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

in tako stiropor ne ostana na izdelku

Lep pozdrav

Uroš

[Lupek]

A mi lahk edn mal opiše kako zgleda epoksi, kakšno trdnost ma, kakšna je gostota...

Premišleval sem da bi z epoxija naredu čolniček za baterije, sprejemnik, motor in regulator pri letečem krilu. A je to kdo že probav?

[peroo]

epoxi je dvokomponentna smola. ena komponenta je epoxi druga pa je trdilec. uporablja se ga v kombinaciji s steklenimi vlakni, lahko tudi z karbonskimi ali pa s kevlarjem. gost je pa približno tako kot malinovec, če hočeš ga lahko se zgostis z različnimi polnili.

za leteče krilo bi ti bolj priporočal topolovo vezano ploščo, ker boš imel z epoxijem verjetno 2x več dela.

LP. Peter

[Lupek]

Tud o vezani plošči sn že razmišlov sam se mi zdi epoxi primernejši , saj bi z njim lahko delal lepe radije in neravne površine. Da pa je z epoxijem težko delat ti pa verjamem. A mogoče kdo ve kakšna je približna cena epoxija+trdilec+steklena vlakna.

ps. Z pojmom gpstota sn misnu fizikalno gostoto ki nam pove kolikšna je masa na določen volumen.

[tornado]

To temo sem prekopiral iz foruma MODELARJI.com, avtor J, Seljak


Kompozitni materiali | Jože Seljak | Saturday 19th of April 20


KOMPOZITNI MATERIALI


O KOMPOZITIH


V modelarskih trgovinah dobimo modele čolnov in letal, ki imajo nekatere sestavne dele kot na primer trup, repne površine in druge zelo obremenjene dele iz kompozitov. Največkrat so izdelani iz poliesterske ali epoksidne smole ojačane s tkanino iz steklenih vlaken. Veliko modelarjev pa že pozna in obvlada tehnologijo izdelave modelov iz kompozitov, tudi osnovna gradiva so dostopna v modelarskih in specializiranih trgovinah.
Kompozit je sestavljen iz vezivne poliesterske ali epoksidne smole in enega ali več ojačitvenih polnil. V primerjavi z lesom, kovinami in plastičnimi materiali kompozite odlikuje visoka trdnost pri nizki specifični teži ter možnost oblikovanja končne oblike izdelkov. Trdnost izdelkov lahko določamo s kombiniranjem uporabljenih osnovnih gradiv in njihovo razporeditvijo v strukturi konstrukcije. Področja uporabe kompozitov so skoraj neomejena, srečamo jih na vseh področjih tehnike od vesoljskih plovil, letal, dirkalnikov formule 1 in športnih pripomočkov do modelarstva.
Tehnologija izdelave kompozitov je za nezhtevne izdelke dokaj enostavna, za specialne pa so potrebni posebni postopki v avtoklavih.


OJAČITVENA VLAKNA


Osnovne tri družine vlaken ločimo po njihovem izvoru in načinu izdelave. Vlakna so dodatno obdelana in zaščitena po posebnih postopkih, uporabljene zaščitne snovi pa vplivajo tudi na izbiro primerne smole ali lepila. Debelina posamezne niti je le nekaj mikronov.
Osnovni trije tipi vlaken so:

Kovinska: predvsem iz tungstena in molibdena, imajo izredno visoko ceno in niso primerna za modelarstvo.

Sintetična organska: kevlar (imenovan tudi aramid) je aromatični poliamid

Metaloidi: steklo in karbon




STEKLENA VLAKNA



Prednosti: ugodno razmerje karakteristik in cene, dobimo jih v vseh oblikah, uporabna z vsemi vrstami smole, nizka prevodnost, nizka toplotna razteznost, dobra odpornost na korozijo.

Omejitve uporabe: nižja mehanska trdnost kot kevlar ali karbon, hranimo jih v temnem in suhem prostoru, na svetlobi in v vlagi se znižajo mehanske karakteristike.



Lastnosti steklenih vlaken

Steklana vlakna so bele barve, imajo odlične karakteristike in so tudi najširše uporabna zaradi nizke cene. Specifična masa 2,4 do 2,6 kg/dm3 je visoka v primerjavi s karbonom in kevlarjem, vendar so vsaj desetkrat odpornejša od jekla.




KARBONSKA VLAKNA


Prednosti:odlične lastnosti pri nategu in tlaku, dobra obdelovalnost, neobčuljivost na zareze, odlična odpornost na vlago.

Omejitve uporabe: visoka cena, precejšnja togost, previdnost pri delu, občutljivost na udarce, možnost galvanske korozije.



Lastnosti karbonskih vlakenKarbonska vlakna so črne barve, v modelarstvu so uporabna v obliki pramenov, trakov, tkanine in tudi cevi, imajo izredno visoke mehanske lastnosti, veliko boljše od steklenih vlaken, pri nižji masi saj je njihova gostota 1,7 do 1,9 kg/dm3, odvisno od osnovnega gradiva. Njihova cena je dvajsetkrat višja od steklenih, uporabo pa opravičuje visoka nosilnost pri majhna masi.

Prevladujeta dve vrsti karbonskih vlaken:

- vlakna z visokim modulom elastičnosti

- vlakna z veliko nosilnostjo

Pri nakupu lahko od prodajalca zahtevamo podatke o izvoru in kvaliteti vlaken, kar nam omogoči pravilno izbiro.




KEVLARSKA VLAKNA


Prednosti:najvišja specifična natezna trdnost, dobro dušenje vibracij, zelo dobra odpornost na šoke in utrujanje, toplotni in električni izolator.



Omejitve uporabe: zelo nizka tlačna trdnost, veliko vpijanje vlage, občutljivost na UV žarke, težko rezanje in obdelava, se ne topi, toda razpade pri 420ºC.



Lastnosti kevlarskih vlaken


Kevlarska vlakna so jantarne barve, poznamo jih so tudi pod imenom aramidna vlakna. Gostota je še nižja kot pri karbonu in je le okrog 1,45 kg/dm3, ločimo dva tipa in sicer K.29 z nizkim modulom in K.49 z visokim modulom, slednji je uporaben tudi v kompozitih. Posebnost teh vlaken je visoka odpornost pri nategu in šokih, tlačna trdnost pa je minimalna. Cena je dokaj visoka.



OJAČITVENI MATERIALI


Katerikoli tip ojačitve uporabimo steklena vlakna, karbon ali kevlar, njena naloga je vedno enaka, prenašati mora mehanske obremenitve na konstrukcijo. Zato moramo ojačitve prilagoditi velikosti in smeri delovanja obremenitev, postavimo in usmerimo jih na izbrane osi modela na katerih se pojavijo sile tako, da so kar najbolje izkoriščene. Vlakna, ki dajejo mehanske karakteristike kompozitom so sestavljana iz več tisoč niti s premerom 5 do 13 mikrometrov združenih po posebnih postopkih. Naloga vlaken je, da preko smole sprejmejo mehanske sile, ki delujejo na kompozitno strukturo. V kompozitu je mehanska ojačitev od 25 do 70% celega volumna odvisno od tipa in načina izvedbe.




Mehanske lastnosti ojačitvenih materialov



Glede na potrebno trdnost izbiram ojačitve:

1 - Mata, nizka nosilnost

2 - Tkanina, nosilnost v dveh smereh

3 - Vlakna, nosilnost v eni smeri



Mehanske lastnosti različnih vrst ojačitvenih materialov so prikazane na sliki.




Mata

Mata so neurejeno sestavljena in s primernim vezivom utrjena vlakna, še najbolj je podobna papirju. Od debeline vlaken in debeline mate je odvisna njena masa, izdelujejo jo v različnih težah na kvadratni meter in različnih širinah. Ima srednje mehanske karakteristike in jo uporabimo tam, kjer ni obremenitev.



Navadne tkanine



Tkanina je izdelek iz medsbojno spletenih vlaken, ki so usmerjena vzdolžno in prečno po dolžini tkanine. Če imajo oboja vlakna eneke karakteristike, potem ima tkanina v obeh smereh enake lastnosti. Tkanina iz vlaknen z različnimi karakteristikami ima v smeri vlaken različne lastnosti in moramo pri uporbi paziti na pravilno usmerjenost vlaken glede na velikost obremenitve na izdelku.

Tkanine so zelo tanke, imajo odlične mehanske karakteristike in se dobro prepojijo s smolo. Dobimo jih v vseh vrstah tkanja in v različnih masah na kvadratni meter npr. 27g, 49g, 80g, 163g in 280g pa tudi v obliki trakov.

Dva sloja tanke tkanine dajeta izdelku večjo trdnost kot en sam sloj debelejše.

Tkanina je določena z naslednjimi podatki: način tkanja, teža na kvadratni meter, širina, zaščita in tip vlaken.



Po načinu tkanja ločimo osnovne vrste tkanin:

Platnoima niti tkane izmenično spodaj zgoraj, to mu daje stabilnost in ravnost, vendar je zato precej togo in se težko prilagaja obliki. Primerno je za enostavne in ravne oblike.

Volnena tkaninaje tkana diagonalno in izgleda kot klasičen parket, ima veliko gostoto in obenem ostaja dovolj mehka. Uporabimo jo predvsem na razgibanih površinah

Satenizgleda kot bi bil tkan neurejeno v vsmeh smereh. Ta tkanina je najbolj mehka in zato primerna za zahtevne oblike, prednost je v tem, da v nobeni smeri nima diagonal, ker so točke prepletanja medseboj zamaknjene. Niti se lahko križajo preko 4, 6, 8 itd.



Posebne tkanine



Kemija in tehnologija sta v nenehnem razvoju in tako nastajajo tudi novi materiali, ki imajo še boljše lastnosti od osnovnih. Nekaj primerov:

- z visoko nosilnostjo:na osnovno tkanino so s tanko nitjo pritrjena dodatna vlakna z visoko trdnostjo

- z enoosno nosilnostjo:glavna debelejša vlakna imajo visoko trdnost, prečna so zelo tanka in nimajo nosilnosti

- mešane tkanine: sestavljene so iz različnih vlaken; lahko steklo/karbon ali steklo/kevlar ali karbon/kevlar, od sestave tkanine so odvisne tudi njene lastnosti, dobimo jih v različnih debelinah in masah

- sestavljene: to so tkanine sestavljene iz dveh plasti, na primer rovinga in mate




VEZIVNE SMOLE



Z vezivno smolo zlepimo ojačitvene materiale med seboj v trdno strukturo, željeno obliko in velikost izdelka pa dobimo s pomočjo ustreznega kalupa. Tako lahko izdelamo posamezne dele modela in jih kasneje zlepimo v celoto. Prednost postopka je v tem, da dobimo izredno trdno lupino modela z zelo tankimi stenami in majhno težo, naknadna obdelava skoraj ni potrebna. Kalup lahko uporabimo za izdelavo cele serije modelov.


Poliesterska smola je gosta prozorna tekočina. Pred uporabo ji v predpisanem razmerju primešamo trdilec in pospeševalec, po določenem času želira, nato pa se popolnoma strdi.

Slaba stran je hudo neprijeten vonj, dobra pa nizka cena.

Epoksidni smoli pred uporabo primešamo trdilec v pravilnem razmerju, nato imamo na voljo dovolj časa za delo. Na izbiro je več vrst epoksidnih smol, lahko naprimer izbiramo med dvemi trdilci, pri hitrem je čas do želiranja 20 minut, pri počasnem 40 minut, smola pa se popolnoma strdi po 24 urah.

Epoksidna smola ima po končanem strjevanju zelo dobre lastnosti: ne izgublja teže, je zelo obstojna in odporna na staranje, ima izjemno visoko odpornost na statične in dinamične obremenitve, po končanem strjevanju je brez okusa in vonja, dobro prenaša temperaturne spremembe in je odporna na kemikalije, gorivo in nitrometan. Dele iz epoksidnih kompozitov lepimo s sekundnim in epoksidnim lepilom.





IZDELAVA MODELA

Da pridemo do končnega izdelka, je potrebnih več korakov izdelave. Najprej izdelamo takoimenovani pramodel z vsemi detajli, iz tega sledi običajno dvodelni kalup, v kalupu izdelamo obe polovici našega modela, ki ju potem fino obrusimo in zlepimo v celoto.



BILANCA KOMPOZITA

V kompozitu smola in polnilo prispevata vsak svoje lastnosti, poglejmo jih:

Ojačitve ali polnilo: Skelet kompozita, obliko izdelka, mehansko trdnost, vgrajena mora biti prava ojačitev na pravo mesto v pravi smeri.

Vezivna smola: zaščita ojačitvenih vlaken, prenaša mehanske obremenitve na vlakna, zagotavlja obliko izdelka, termomehansko odpornost, odpornost na utrujanje in zunanje staranje.

Cena kompozita: odvisna je predvsem od izbire in količine ojačitvenih vlaken, smola je samo manjši del celotne cene.

Kvaliteta kompozita: izdelek je dober, kadar je razmerje mas uporabljene tkanine in vezivne smole 1:1.





ZAKLJUČEK

Pri uporabi kvalitetnih gradiv za kompozite je dobro, če uporabimo tudi kavalitetno smolo na primer epoksidno. Prve poskuse izdelave kompozitov je dobro narediti iz steklenih vlaken, ko zahteve konstrukcije in tehnologijo izdelave dovolj obvladamo pa lahko pričnemo tudi z kombinacijami različnih gradiv.

Pri uporabi smol, lepil, steklenih, karbonskih in kevlarskih vlaken moramo biti še posebej previdni. Držati se moramo vseh navodil proizvajalcev za obdelavo in uporabo, zaščititi si moramo oči, dihalne organe in kožo s pravimi zaščitnimi sredstvi. Pri delu se razvijajo različni plini in nastajajo prašni in večji delci, ki so zdravju škodljivi in nevarni.


Pri vsakem delu moramo najprej pomisliti nase in na našo okolico. Bodimo previdni in pazimo na svoje zdravje in ohranimo čisto okolje.





8.2.2001


© modelarji.com