poročilo o tekmi:
na pot smo se odpravili v petek ob ca 18.uri popoldan, potem ko smo nakupili hrano in pijačo za na tako zahtevno in naporno pot
prvi postanek smo imeli na trojanah, kjer smo kupili krofe in izvedli prvo odstranitev telesnih tekočin.
drugi postanek smo imeli na šentilju, kjer smo več kot uro in pol menjavali sprednjo levo žarnico. pot smo strokovnjaki avtoservisiranja nadaljevali z nedelujočo žarnico. jebiga, strokovnjaki pač!
v brno smo prispeli ob 4.uri zjutraj in odspali 3 ure, nato pa se kremežljavi prebudili v češko jutro. odkrevsali smo dva kroga okrog piste, ki nas je na prvi pogled zaradi svoje češkosti razočarala, čeprav smo bili kasneje nad njeno tekočnostjo in hitrostjo navdušeni.
pista je bila zelo zelo bumpy,tako da smo preizkušali različne nastavitve. na koncu smo imeli vsi trde!
aja, vzmeti smo imeli trde (rdeče in modre serpentove), amortizerji so bili mehki, najbolj mehki.
med treningom so nam brezplačno dali klobasice in dve vrsti kruha ter dve vrsti zenfa, kar smo z veseljem konzumirali, saj je konec koncev bilo zastonj, med nami pa tudi prebivalci gorenjske republike.
zvečer v soboto smo pred avtodomom malce pokomentirali, anto pa šli spat. spanje je bilo zaradi veliko motečih dejavnikov (smrčanje) zelo otežkočeno, zato je bila glava v nedeljo težka in sanšajn je čisto preveč pribijal, sončnih očal pa nisem imel. jebiga!
skratka, v nedeljo smo pričeli takoj s kvalifikacijami, kjer sem se otepal predvsem prevelike in neenakomerne obrabe gum.
kvalifikacije so me pripeljale v polfinale, kjer sem štartal in tudi končal na drugem mestu. polfinale so potekale v kontaminiranem okolju, saj je sotekmovalcu ob nekem očitno zelo zastrašujočem trku nekaj padlo v hlače. tisto, kar mora sicer pasti ciljno področje anitra račke! ja, usral se je! jebiga!
rezultat iz polfinal me je poslal na osmo štartno mesto v finalih, ki so se zame končale z mešanimi občutki!
štartal sem s sprednjimi gumami za 2.8mm manjšimi od zadnjih. ca 3/4 tekme je bil avto lepo vozen in predvidljiv, ko pa sem prišel na več pogona spredaj se je pričela invalidna vožnja ki meni ne leži.
vmes se mi je dvakrat zgodil Michael MEISINGER. ko sem pokazal da znam tudi jaz zadeti njegov avto sem imel potem do konca mir in nisem bil več deležnih natepavanj mojega s touring karoserijo olepšanega avta z njegovo koničasto lolo. jebiga bojs, tudi s touringom grem lahko po notranji strani ovinkov mimo vas...
končal sem na tretjem mestu, za kar sem hvaležen mehanikom, ki so me v tujem jeziku opozarjali na nizko količino goriva in servisirali moj lep bel avto
po podelitvi in cer3moniji smo po moško pospravili naše zadeve in z veliko hitrostjo, pardon, porabo nafte, potovali proti domu.
seveda še vedno s samo desno kratko lučjo...
nekje po dramljah se nam je prižgala lučka za gorivo in po 25km nadaljevanja vožnje v pričakovanju naslednjega postanka na črpalki pod trojanami nam je nafte dokončno zmanjkalo. jebiga, napačna strategija oziroma slabo izbran postanek.
po dostavi nafte s strani amzsjevega pogodbenika po razgovoru z darsovci ki so prišli gledat oviro stoječo na zožitvi avtoceste smo nadaljevali proti prej tako zaželjeni črpalki katero smo tokrat uspešno dosegli.
po prispetju v ljubljano smo zadeve preložili v naše avte in se odpravili vsak na svoj dom.
sam sem prišel domov ob 4:00 in nekaj malega postoril

ter šel spat, da sem lahko ob 6:00 vstal in delal da sem zaslužil za kruh....
no, na koncu vse dobro, zatorej več ali manj zgolj pozitivni vtisi o tekmi!