Napisal/-a luigidon » 26.09.2004, 20:19
zivjo!
Res vsi, ki ste manjkali vam je lahko pošteeeeeeeno žal:) Res je, da ko smo prišli gor smo imeli vsi pomisleke ali sploh še hočmo tekmovat, ampak če smo prišli tako daleč se pa že spodobi:) In smo se spravili ven na leden mraz in začeli s pripravami. Kmalu smo lahko peizkusili madžarkski zrak. Malo me je motilo, ker si klinček lahko vzel šele pred startom, tako, da nismo niti mogli psrobat modelov prej kako letijo in smo bili v svojem prvem štartu nekateri zelo presenečeni, še posebno tisti, ki smo preden smo šli od doma delali še kakšne modifikacije na pogonih:) Jaz sem dal notri stajman in utečen motorček, pa kapljice in šlo je kot šus. Če bi uspel avion malo olajšat bi šlo že zelo dobro. Tako pa sem prišel na mesto na katerem sem pač bil. Žal mi je da v tednu pred tekmo nisem imel časa letet veliko. Iz turnusa v turnus sem dosegal boljši rezultat v času, v zadnjem letu pa mi je uspelo naredit dober rezultat in celo zadeti piko, za kar gre vsa zahvala Rocku. Mi je z nasveti eliko pomagal k temu, da sem ostal dlje v zraku in da mi je uspel dober pristanek. Še enkrat bolj sem videl, da ni čisto vse v letalu, ampak veliko v pilotu. Dokler se ne navadiš modela, je brez vaje letenje največ odvisno od sreče. Ugotovil sem, da imam morda malo premajhen odklon smernega krmila, ker se mi je velikokrat naredilo, da se model ni hotel obrnit kljub temu, da sme krmilo odklonil do konca. POzna se mi tudi, da mi v takšnem vetru še ni na pamet hodilo, da bi šel letet, kar bom v prihodnosti zagotovo probal:) Tako, da komaj čkam, da pri nas zapiha veter:)
No, zaradi vetra pa je bilo letenje tudi malce dolgočasno. Letalo si spravil na višino, kamor si pač prišel, potem pa si se ga trudil držati na mestu in na koncu si moral še nekaj ščarati pri pristankih.
Mislim, da smo bili na koncu vsi zelo veseli in zadovoljni, še posebno pa tisti najboljši. Moram reči, da sme sam tudi navijal za Đolija, ker včeraj je pa res prikazal svoj talent v polni luči.
Zdaj pa kar se tiče ostalih modelarjev. Presenečen sem bil res nad trdimi pristanki. Med te modelarje prav zagotovo sodi Monika:) Vidlo se je, da letenje ji je kar šlo, le pri pristankih si se pa lahko samo za glavo držal. To je pokalo kot na fronti:) Pa ne samo ona. Nekako bolj so me presenetili modelarji v kategoriji 7 celic, ki so s tako dragimi modeli nemalokrat pristajali zelo zelo grdo. Pri tem pa ne štejem zraven tistih, ki so se pripeljali do pike z zavoro, pa zapikali letalo v tla, ampak bolj tiste, ki so na cilju letalo prevračali kot za stavo. Zanimivo, pa da se pri vsem tem ni nobeno letalo kaj prida poškodovalo. ŠE bolj sem bil presenečen na enim letalom, ki ga je pilot dobrih 15 metrov nad tlemi spravil v kovit in je šlo letalo direktiva v tla, pa je ostalo celo. Malo sme videl, da je nekaj polival krila z nekakšnim lepilom.
Očaran sem pa bil nad letali 7 celic, ko je prišel čas za pristanek. Kar naenkrat je začelo žvižgati okoli nas, delali so lupinge, padali v nadzorovan kovit, delali valjčke, vozili na hrbtu itd, in to pri visokih hitrostih. Takrat so pa res uživali. In imaš poplačan ves trud, ko si se matral letalo obdržati gor 10 minut, kar pa njim sploh ni bilo videt, da je problem.
V glavnem, komaj čakam EURO CAP, ker sem videl, da bomo res uživali. Čez zimo pa je nujno potrebno naredit en dober model in komaj čakam pomlad, da vidimo po zraku letet nove lepotce:)))
Pošteno naj vam bo žal tistim, ki niste šli zraven:))))Če zaradi drugega ne, ža vsaj zaradi humorja enega od šoferjev:)
Ja pa da ne pozabim. Največja zahvala pa gre tehnični podpori Mihu:) Toliko kapljaic kot nam je stočil in toliko elektronov kot nam je pretočil nam je tudi pomagalo do vseh uspehov:)Zato hvala:)
lp
matjaz
-------------------------------------------------------
Uspeh je za drzne....