No prvič si narobe pisal. Poglej moj nick.
Z modelarstvom sem začel v drugem razredu pri modelarskem krožku.
Do osmega razreda so bile to samo makete ladjic za na polico.
Potem pa pride obdobje moje srednje šole in takrat jaz spoznam frcaca. On mi je priporocil moj prvi model. To je bil Basic.
Z Basicom sem letel samo enkrat, ker imam letališče še kar oddaljeno od doma.
Prav kmalu, glej ga zlomka me sašo kliče sredi dopoldneva v šoli če bi kupil avijon. Trenerja. Model sem kupil in z njim ravno tako letel samo enkrat ali dvakrat.
Ta model mi je res kupila babica

.
Potem pa so se začeli časi ko sem se včlanil v Kreš team slovenija.
Zato ker motorcev nisem mogel letet sem si naredil moj prvi jadralni model. To je bila Kanja elektro. Vse lepo in prav.
Za prvi polet sva se zmenila z robijem. Model sem vrgel, robi pa ga je spravil na višino in nato predal komando meni v roke. A čez par trenutkov mi jo je že pulil iz rok., uravnal model in jo spet dal meni. Moj prvi let z kanjo je trajal 3- 4 minute večinoma z vklopljenim motorjem.
Nasledni dan sem se odločil, da se bom šel učit pristajat. A me je nekako premamilo, ko sem videl kako kolega leta na griču, da bi poskusil še kaj več. Vzamem model in grem letet. Takrat sem se naučil samostojno leteti, saj sem vedel da če kaj zaje... bom ob model ki ni bil poceni.
No tako sem se naučil za silo leteti.
Moj prvi kreš je bil z bližnjim drevesom, ki je na tem griču popolnoma odveč. Zaradi moje neizkušenosti sem ocenil, da bo model preletel čez a v realnosti je bil bolj oddaljen kot je izgledalo. Ko sem opazil , da je tako je bilo že prepozno in model je bil na vrhu velikega oreha.

. Nekako sva s sošolcem splezala na spodnje veje in ga nato s fižolovkami poiskušala sklatiti dol. Model se je ustavil 3 metre nad tlemi, s konektori nagiba pa je visel na veji. Nekako smo ga zbezali dol. Odnesel sem ga v delavnico in pripravil za nov polet do naslednjega tedna.
Potem se je moje razbijanje malo prenehalo in takrat sem se naučil malo bolje leteti.
Ker je imel stric zgodaj spomladi rojstni dan, sem se odločil da model vzamem s seboj. Spustil sem ga na položnem griču, a bil se mtao živčen, ker nisem bil navajen terena in tega da okrog mene skače gruča otrok, da sem model vrgel, zavil in pozabil zategniti višino. Model je z največjo hitrostjo priletel v tla in se razbil na še kar kosov.
Seveda sem ga popravil, vendar sem kaj kmalu ugotovil, da je na modelu že toliko lepila, da se sploh ne more več vzpenjati ampak se samo še plazi v višini marjetic.
V naslednjem mesecu sem zgradil novo kanjo, katera je še zdaj dokaj cela v delavnici. Z njo nisem imel kakršnih koli hudih problemov. Pred mesecem in pol pa sem kupil muho, s katero sem tudi tekmoval na moji prvi F5J tekmi.
Že pred tekmo sem jo zložil v zraku, ko sem delal luping. Takrat je v ostrem kovitu padla z višine okrog 100 do 200m direktno v tla. A takrat sem imel srečo, da se ji je na pot postavila jablana, ki je preprečila uničenje modela.
Z modela sem strgal staro folijo, katero sem prej zaradi lepote še barval(zato je bila prvič težka tono in pol) in naročil folijo, ki je trenutno na modelu.
To je zaenkrat zgodovina mojih krešev, če jih bo pa še kaj pa vam povem drugič ob kakšnem pivu.
lp
miha