Kot ste lahko videli na:
http://mdm.zrcalo.si/forum/viewtopic.php?t=5619 Ne, ta tema ne obstaja, ker so jo moderatorji zbrisali...pa niso povedali zakaj.....
Zato sem odprl novo temo, kjer sem opozoril na slab domet:
http://mdm.zrcalo.si/forum/viewtopic.php?p=44467#44467
Sem sesul mojega akrobata. (no ne vem kako bi mu rekel, je en mix med pylonom, funflyerjem in sport modelom)
Razlog je bil, da je letalo letelo izven dometa (ali sprejema) webrinega sprejemnika v modelu.
Sedaj pa k bolj zanimivemu delu zgodbe.
Model nenadoma ponori, jaz pa tudi in premikam oddajnik tako, da bi mogoče sprejemnik še ujel kaj signala….namreč če ciljamo z oddajniško anteno proti modelu, mu tako pošiljamo nabolj šibak signal…če pa zamaknemo anteno za kakih 30°je pa boljše…
Kakorkoli model ni ubogal in se je v krajšem času pripodil do zemlje kakor pa ste vi prebrali tole zadnjo vrstico…
Model zgine za breg, pol sekunde še slišim tuljenje motorja, nato pa tišina…samo en pes zalaja tam nekje zadaj v vasi….
Ja, nič! Hitro skočim v avto in se zapeljem okoli po cesti proti mestu kjer je model izginil iz mojega vidika. Peljem po cesti in zaskrbljen premišljujem kako močna bo »totalka«.
Naenkrat izza ovinka, zagledam model ležati na hrbtu na sredi ceste!! Uff, če je pa padel na cesto, pa ni nič ostalo od motorja!!! Hitro zapeljem za kraj ceste, zategnem ročno in skočim pogledat k modelu. Uaaa!!!! Model izgleda na prvi pogled cel! Le motorja in rezervoarja ni nikjer! Pa na cesti blizu modela nobenega drobirja ali kosa, niti luknje v asfaltu. Krilca in višinski rep pa dregetata in servomotorja glasno godeta. Joj, hitro ugasniti štrom! A stikalo je potegnilo nekam v trup…ne morem…niti ne morem odviti dva vijaka ki držita krilo, da bi prišel v notranjost modela in populil baterijo iz konektorja...nimam s sabo izvijača…servota pa še kar preletavata skrajne lege!!! Ah, kako sem jezen!!!!
Nič! Vržem model na zadnji sedež kjer nadaljuje svoje negodovanje. Prebliskne me črni humor: »revček, gotovo ga boli!« Toda kje je motor? Panično ogledujem teren levo in desno od ceste. Naenkrat zagledam pol metra od ceste v nizki poležani travi eno za pest veliko jamico in na njenem dnu se vidi prvo rebro modela iz vezane plošče, malo stran pa zagledam v travi ležati tudi plastični rezervoar za gorivo. Poberem rezervoar in ga zbašem v žep, ter s prsti začnem kopati mimo vezane plošče. Hvala bogu, je zemlja razmočena in mehka, zato da z lahkoto izbezam motor ven. Vidi se nič…le ena blatna gmota zemlje, nekaj trave, vmes pa nekaj aluminija nakazuje da je to motor. Odpeljem se domov, nato pa z izvijačem odvijem krilo in populim konektorje, da se je zadeva umirila. Trzanje krmil, me je za trenutek spomnilona koline…ko prascu preden se umiri, delajo živci in precej trza….nato pa izdihne. No tudi meni je izdihnil...servo namreč. Je bil že precej vroč ko sem odklopil štrom, a žal prepozno.
No toliko o tem mojem najbolj svežem krešu. Upam da ste se ob prebiranju zabavali!
V pričakovanju moje nove zgodbe (upam da ne kmalu) lep pozdrav od Mitje
Nimate dovoljenj za ogled prilog tega prispevka.