Timing Speed 400 v praksi

[alien]

Evo po vseh vodoo magic variantah ki krozijo o timingu sem se odlocil za metodolosko meritev zadev

Vzel sem MegaX Speed 400/6V, vec razlicnih izvorov napajanja in Gunther prop. Motor je uporabljen v potisni razlicici in utecen v vodi.

Potisk je merjen na elektronski tehnici (umerjeni na 0g pred vklopom motorja). Za timing sem uporabil metodo po Ultralajtu(TM) Koncno sem izvedel zakaj so tiste cudne klesce, ki se nam doma valjajo v orodju ze od mojega otrostva. Vedno sem se spraseval zakaj le so... Za drzati motor so zadostovale "papagajke".

Stabilizirano napajanje 5V

Timing(mm) Poraba(A) Potisk(g)
0 4.6A 104g
4mm 4.4A 104g
5mm 4.6A 109g
7mm 5.0A 105g

Vidimo da je dejansko priporocanih 5mm najbolj ucinkovitih.

LiPo 2S ThunderPower 2100mAh

Timing(mm) Poraba(A) Potisk(g)
0 7.8A 180g
5mm 7.8A 201g

8xKAN 650mAh

Timing(mm) Poraba(A) Potisk(g)
0 9.1A 214g
5mm 9.1A 230g

Dejansko se timing splaca, saj so pridobitve kar velike v primerjavi s tem, da se tok prakticno ni spremenil. Meritev toka sem podal na eno decimalko natancno, saj je pri drugi decimalki prevec skakal. Jaz se timinga nebi lotil brez meritve pred in po saj je lako efekt kot vidimo tudi negativen...

Torej ce imate moznost izmeriti dejanski tok in potisk go ahead! Drugace pa verjetno lahko recemo da 5mm za Speed 400 je nekaksno genericno pravilo za tiste, ki nemorete izmeriti spremembe.

[Vombat]

O, lepo narejeno. Prepričal si me in si bom tudi naštimal timing.

[mihah]

Alen, prima prispevek! Čestitke

[Lupek]

Tudi sam sem nastavil timing, tako da sem zadnjo ploščico zavrtil 4mm v levo. Vendar pa se sedaj motor občutno več greje, prej je bil komaj mlačen sedaj pa je kar vroč. Zanima me ali je to nekaj povsem običajnega ali pa sem naredil kakšno napako pri nastavljanju.

Lp: Luka

[pagemaker]

Lep pozdrav!

Sem popoln začetnik in mi ni čist jasno, kaj tistih 4mm, 5mm in 7mm sploh pomeni in kako je to sploh povezano s timingom in kaj timig sploh je...upam, da nisem preveč zatežil...

LP, Marko

[MC GAYVER]

Lep pozdrav!

Sem popoln začetnik in mi ni čist jasno, kaj tistih 4mm, 5mm in 7mm sploh pomeni in kako je to sploh povezano s timingom in kaj timig sploh je...upam, da nisem preveč zatežil...

LP, Marko

ni ti treba vse vedet prvi dan boš preveč podatkov med sabo zmešal

[pagemaker]

No, mogoče res, ampak sem dokaj tehnični tip, tak da si bom že zapomnil

[Slowfly]

Alien lepo , vendar si eno majhno malenkost zgrešil.

Kaj sploh želimo doseči s komutacijo (timingom , predvžigom....)???
Po teoriji naj bi s pravilno nastavljeno komutacijo pri točno določeni obremenitvi motorja ali generatorja , le ta deloval z najboljšim izkoristkom.
Kaj pa je sedaj to ???
To pomeni , da je razmerje med dovedeno električno močjo in oddano mehansko močjo najboljše oz. drugače povedano takrat so izgube najmanjše (izgube so zadeva s katero "koristno" ogrevamo sam stroj in njegovo okolico). Izgub pa je pri električnih strojih več vrst. Na nekatere sicer nimamo prav nobenega vpliva ( te so določene s samo konstrukcijo stroja) , na nekatere pa lahko kar občutno vplivamo.
Za modelarje sta s tega stališča zanimivi dve vrsti izgub:
- mehanske izgube zaradi trenja ležajev ( tu dosti pomaga občasno mazanje ali pa menjava ležajev s takimi ki imajo manj izgub - ponavadi so to kakšni kroglični)
- in tiste o katerih je tu še posebej govora - električne izgube
Na slednje pa ima vpliv več dejavnikov:
-notranja upornost navitij ( tu se ponavadi ne da kaj dosti pomagati , ta je kakršna pač je , edino mogoče izbor samega motorja)
-upornost ščetk oz. ktračk (izbor proizvajalca motorja- grafitne so ponavadi boljše , zaradi manjše upornosti)
-prehodna upornost krtačke komutator (na te vplivamo z utekanjem motorja , ter čiščenjem površine komutatorja - Mihatove kapljice )
- ter končno , izgube komutacije

Za pravilno meritev izkoristka ter s tem optimalnega kota komutacije , bi bilo poleg merjenje toka skozi motor , ter statičnega potiska elise ,potrebno meriti še napetost na sponkah motorja (dovedena električna moč) in pa vrtljaje elise pri različnih režimih delovanja motorja(iz vrtljajev in potiska , pa lahko izračunamo oddano mehansko moč. Seveda bi tu bilo potrebno upoštevati še izkoristek same elise , ampak ta je za dano eliso tako ali tako vedno enak.
Iz podatkov dovedene električne moči in oddane mehanske moči , pa potem zlahka izračunamo izgube oz izkoristek sistema.
Kot komutacije naj bi nastavili na najboljši izkoristek , se pa ta kot spreminja z obremenitvijo motorja. Obremenitev pa je za različne elise različna. Torej bi bilo treba izbrati takšno eliso , kot bo uporabljena na konkretnem modelu (premer , korak) , pa še tu dobimo podatek za statični pogon. Kot vemo pa se motorju med letom spreminja obremenitev v odvisnosti od režima leta ( pri vzpenjanju je drugačna kot pri vodoravnem letu , mišljeno obakrat pri "polnem plinu", vsekakor pa obakrat precej drugačna kot pri statičnem preizkusu pogona)
Odvisno od tega , kdaj oz v katerem režimu leta želimo najboljši izkoristek , ter seveda od izbrane elise (za npr. F5J je najbolj oz. edino zanimiva faza vzpenjanja , drugje morda katera druga faza leta) , nastavimo optimalni kot komutacije.
Običajno pa se ta pokriva s točko najmanjše porabe toka , pri določeni obremenitvi.
Torej s pravilno nastavljeno komutacijo , izberemo takšno eliso , ki bo najbolj "vlekla" , ob tem pa ne bodo preseženi največji dovoljeni tok skozi motor in pa obremenitev oz. izgube v motorju (motorja še vedno ne bomo skurili)


lp

[mihah]

Amen!

Sedaj pa to znanje uspešno prenesti v teorijo. In potem se doktorira na 400tki

Če še nekaj dodam, kar sicer modelarji pozabljajo. To je krivulja izkoristka v odvisnosti od obremenitve. In hja, kaj je "fora"? Ta krivulja je presneto "špičasta". Kot prvo 400 motorček ima maksimalni izkoristek pri dokaj nizkih tokovih samo par A, potem pa gre strmo navzdol - v toploto.

In prav zaradi tega se dela tak "rompompom" okoli teh motorčkov.

Sicer je na proizvajalčevi strani nekaj podatkov, a so jasno vsi simulirani, ampak poanto se pa vidi

http://www.mabuchi-motor.co.jp/cgi-bin/ ... D=rs_365sh


In kaj sedaj? Več kot toliko in toliko se iz 400tke ne da potegniti. Najbolj slikovito v živo to pove Mek Ajvar.

Boljši motorčki imajo seveda krivuljo izkoristka dosti bolj položno in so zato "bolj uporabni" na širšem delovnem območju. Da ne omenjam BK motorčkov....

Seveda nas vse modelarje privlači cenenost 400 motorčkov. Ampak enkrat pa imaš n x cenenih motorčkov, po možnosti nekaj skurjenih, ... pa tudi to nanese kar hitro za kakega ...

Torej ne se preveč s temi zadevami ukvarjat v smilsu, da boste naredili "turbo" verzijo. Se da marsikaj, ampak to zahteva veliko časa, preizkušanj, natančnega dela, pripomočkov, ... pri tem je bil Gregor Vida ta prav majster!

[Lupek]

Glede na to da sta nas ravnokar poučila da se timing določa na specifičen model dodajam še nekaj podatkov o mojem Telstarju da mi boste lažje svetovali na že zgoraj postavljeno vprašanje zakaj se motor segreva oz. ali ni kaj prav nastavljeno.

Model: Telstar 400
Motor: Speed 400 7.2V
Celice: 8xKAN1050
Masa: cca. 550g
Propeler: Graupner CamProp 6x3

Lp: Luka

[MC GAYVER]

@lupek

Če se ti prej kot praviš ni segreval in pa glede na opisano konfiguracijo obstaja tkole iz glave malo diagnoz: če motorček ni na robu smrti zaradi obrabljenosti, imaš zvito os ali pa si pri štelanju timinga z uporabo neustreznih orodij premaknil kot zadnje stene in povečal upor v samem motorčku

[Slowfly]

Luka , iz podatkov ,(tip modela , masa , tip motorja ,vrsta in št. celic - še dobro da nisi napisal kako je ime tvoji teti , če jo slučajno imaš ) ki si jih napisal žal tudi Einstein ne bi ugotovil zakaj se tvoj motorček greje. Po tem kar praviš , so se izgube povečale oz. izkoristek se je zmanjšal. Me pa zanima če si komutacijo nastavil v pravo smer ? Če si jo nastavil za nasprotno smer vrtenja , si stvar samo še poslabšal. Groba indikacija , če nisi ustrelil mimo , je intenzivnost iskrenja na krtačkah. Ta bi morala biti čim manjša , če si v pravi smeri. Sicer pa podrobno preberi kaj sem napisal.

ps. Upam da imaš označeno prvotno tj. tovarniško nastavitev.


lp

[Lupek]

McGayver: Motorček je ravno dobro utečen in je praktično še nov. Os mislim da nebi smela biti zvita, zadnja plošča je pa možno da je nagnjena, bom preveril.

Slowfly: Iskrenje je manjše kot prej, zadnjo ploščo pa sem zavrtel v nasprotni smeri urinega kazalca. Če je narobe mi prosim povejte ker nisem bil popolnoma prepričan, vendar se mi je zdelo da sem nekje bral da je treba zavrteti v levo stran. Imam pa še označeno kje je prvotna lega, tako da bom lahko v primeru neuspeha zavrtil nazaj.

Lp: Luka

[Slowfly]

Če je iskrenje manjše , bi moral biti v pravi smeri. Si poskusil zavrteti os motorja na prazno , lahko da si res kaj deformiral . Vrteti se mora čisto zlahka. Bilo bi najbolje če lahko pomeriš tok na nedotaknjenem motorju potem pa še na tem kateremu si nastavljal komutacijo. Ob prvilni komutaciji (ter seveda brez kakih mehanskih blokad) se mora tok rahlo zmanjšati , v najnižji točki krivulje porabe , imaš komutacijo pravilno nastavljeno.

lp

[grega]

Zelo lepo povedano.

Mogoče kdo ne ve kaj je komutacija, kako sploh delujejo komutatorji:

Torej, komutator je motor, ki je zgrajen iz statorja in rotorja s komutatorjem. Lahko so izmenični ali enosmerni. Tudi komutacija je lahko elektronska ali "mehanska" - izvedena preko ščetk, ki napajajo rotor.

Modelarji uporabljamo enosmerne, mehanske komutatorje, ti so cenovno zelo ugodni.

Princip delovanja (poenostavljeno):

Na rotorju se nahaja drsni obroček, ki je prerezan na polovico (2 lameli). Tuljava je vezana z enim koncem na prvo, z drugim pa na drugo lamelo. S tem ko se rotor vrti, se v bistvu spreminja smer toka skozi tuljavo, kar povzroči tudi spremembo inducirane napetosti. Ker imamo na statorju nameščene trajne magnete, pride zaradi toka v magnetnem polju do sile in rotor se zavrti.

S timingom torej tako kot je napisal Slowfly, nastavimo predvžig, kar pomeni, da se smer toka skozi tuljavo spremeni malo prej, kot je to nastavljeno serijsko.

Kot pa je napisal, lahko zmerimo le za stacionarno obratovanje. Kar pa po mojem z real letenjem ne bo imelo veliko skupnega.

Merjenje vrtljajev bi se po moje dalo najlaže opraviti z svetlobnim merilnikom (laserjem) - ti so kar dostopni, čeprav niso med najbolj zanesljivimi.

Je pa res, da so obremenitve motorja v zraku povsem drugačne kot na tleh. Bi pa bilo mogoče zanimivo izmeriti karakteristiko motorja (oddano, sprejeto moč, posledični izkoristek, vrtljaje).

Meritev takšnih motorjev še nisem zasledil, če pa gre verjeti Mihu (zelo strma karakteristika - beri špic), potem pa že kar močno dvomim v smiselnost timinga, saj bi v se v večih fazah leta le guncali iz triglava v dolino in nazaj. Najdit nek optimum je zelo zelo težko.

[Slowfly]

Grega

Nastavitev komutacije vsekakor ima smisla , saj s tem motorju pri določenem režimu delovanja -obremenitvi , nastavimo najboljši mogoč izkoristek pri tej obremenitvi. Vsekakor je bolje , da je ta večji kot pa manjši , pa kakršen koli že je(tudi če si v dolini , je bolje biti malo manj v dolini kot pa čisto na dnu).
Vse kar si napisal drži , to že dolgo (od drugega letnika srednje šole)vem tudi sam. O komutatorskih strojih bi se dalo napisati zelo veliko , vendar je vprašanje smiselnosti tega početja . Tisti ki se jim vsaj sanja za kaj gre pri stvari , tega ne potrebujejo razdelanega v detalje , tisti pa , ki se jim niti sanja ne o stvari , pa itak od vsega skupaj nimajo nič.
Vsak ki se bo spustil v nastavitev komutacije , pa bi moral vedeti za katero fazo letanja želi najboljši mogoč izkoristek.
Je to vzlet in vzpenjanje - kot za F5J , ali horizontalni let pri polnem plinu, kot npr. Pylon klasa.....ali pa želi najboljši izkoristek pri neki manjši obremenitvi , za recimo hitrost "križarjenja"


lp

[grega]

Yes, z vsem se strinjam.
Seveda, motor mora biti optimiran glede na breme.

Ni mi pa jasno, kako zagotoviti željene pogoje pri meritvah. Kaj a boš pri stacionarnih meritvah spredaj držal fen?

Karakteristike motorjev se drugač kot veš merijo z bremzo. Ta nam simulira breme. Bi bilo pametno gledati v to smer?


Miha: A obstaja mogoče kak program, ki bi glede na dimenzije modela, pogona, načina leta izpisal hitrost vrtenja motorja?

Ali pa da bi vsaj glede na dimenzijo in pogon izpisal hitrost? Pol bi že vzel recimo malo večjo obremenitev ... recimo za vzpenjanje F5J 400, pa bi blo.


Potem bi enostavno motor zaviral na željene obrate - sploh ne bi rabil propelerja in bi ga lepo optimiral.

[Slowfly]

Grega



Motocalc je že eden takih programov , pa še kaj bi se našlo.
O tem kako optimirati pogon pri dejanski obremenitvi , sva kar precej predebatirala z McGyver-jem. (zato tudi dosega takšne rezultate )
V principu naj bi zadevo naredil tako , da (npr. za F5J pač izbereš eliso ki jo imaš namen uporabljati) , komutacijo nastaviš na statične pogoje , nato pa jo za malenkost zmanjšaš. Med letom (vzpenjanjem) naj bi se motor nekaj malega razbremenil. Za koliko , hja to ti pa težko odgovorim.
Mogoče bi lahko poskusil nastaviti komutacijo za vzpenjanje , tudi tako , da bi za nastavitev uporabil malenkost manjšo eliso enakega tipa , kot naj bi bila kasneje montirana na modelu. S tem bi simuliral tisto razbremenitev pogona.

lp