Napisal/-a Jaro » 23.03.2004, 10:35
Naj nekaj doda še moja malenkost.
Sašo, prav imaš, kar si napisal okoli duroplastov.
Ampak poznamo tudi termoplaste, ki pa so še bolj razširjeni kot duroplasti. Pri termoplastih pa ta finta z vodo deluje, vendar ne zaradi popuščanja napetosti.
Izdelki iz termoplastov, ki pridejo iz orodja so zelo suhi (posušen material in segreto orodje) in zaradi tega tudi krhki. Če jih popariš ali pa samo namočiš, se napijejo vode in enostavno postanejo bolj prožni zaradi večje vsebnosti vlage (razlika med suhim in svežim kruhom).
Obstajajo tudi izjeme, ker poznamo termoplaste, ki kristalizirajo pri povečani temperaturi in postanejo tdi in krhkejši - to so tako imenovani PPS-i (poliphenilen soulfid). Prav tako nekatere vrste termoplastov ne absorbirajo vlage. To so tako imenovani termoplastični poliestri ali PBT-ji (polibutilen teraftalat) vendar so ti že sami po sebi relativno precej prožni.
Kako ločiš duroplaste od termoplastov? Večinoma lahko, v posameznih, zgoraj opisanih, izjemah pa težje. Po pravilu so duroplasti zelo tdi in relativno krhki. Praktično se ne dajo zvijati, površina pa je trda in jo lahko obdeluješ s pilo. Vsi ste verjetno že slišali za bakelit, ki je, mislim da, najstarejši duroplast. Vsi poliestri so prav tako duroplasti. Elisa iz duroplasta definitivno praktično ne spreminja oblike.
Upam, da sem komu pomagal in da nisem ustrelil kakšnega kozla.
Lep pozdrav,
Jaro