F5J- Elektro jadralci

[ultralajt]

Tisti najvišji (zamaskiran v kanjo) sem jaz

Če si najvišji, je fajn ko lahko potem dol ser..š po ostalih

[MC GAYVER]

gro ekipe je na sliki

robi p....c zdej vem kaj je vmes kapljalo

poročilo: domače letališče
ko ne piha je termike da je kar kičasto
vmes vse v avto vedrit 10min
oblačnost se mal razkadi in spet kič

kratko malo super dan

lp

[matej_mejac]

Loopingi so nenavadno "graciozni", brisanac pa kot en "slow motion".

To bi tut jaz rad vidu kak zgleda.

Ima ta tvoj CVEK kaj veze z lastno frekvenco krila?

LP Matej

[Andrej Petrovčič]

Torej, F5J tekma bo v Krškem v doboto 15. maja na vzletišču Krško. Pričetek ob
9.00, prvi start 9.30. Prijavite se na mzupancic@email.si ali telefon 041 556
008 (popoldne). Pravil in ostalih stvari ne bom ponavljal, ker je vse to lepo
opisal Boštjan za tekmo v Krtini. Tisti, ki imate dostop na MSM, prosim povejte
to še tam. Lahko pošljem tudi zemljevid z lokacijo letališča, samo povejte kam.
Glede vremena, pa se bom še enkrat oglasil v četretek in/ali petek.

lp, Matjaž

pa še to: http://mdm.zrcalo.si/forum/viewtopic.php?t=2944

[rock]

Tole letenje vam zelo zavidam.

Na mojo zalost moram vecji del dneva preziveti za racunalnikom. "Siht pac, eno veliko sranje". Upam da se kdo strinja z mano.

Ima pa eno dobro stran. Ker je moje delo vezano na racunalnik mi je internet zelo blizu. V kaksnem postu prej sem malo pojamral, da z modelom ni vse tako kot bi moralo biti. Sem malo raziskoval, kaj je lahko narobe. Ker sem v aerodinamiki in fiziki "bedak" sem se obrnil na profesorja aerodinamike ,skoraj vsem zananega g.Mark Drela.

Vem, da se model F5J, da nariditi lazji kot 600g. Lahkega si želimo predvsem zaradi starta. No, potem je vse nekaj cisto drugega. Da gre gor je res bolje da je lahko, vendar izbira profila ni enostavna.

Del njegovega teksta v pomoc:

To me, a good weight for a 2-meter is 18-20 oz. Besides
easy winchproofing, I think one reason which has driven people
to 35 or 40 oz weights is airfoils which are badly matched
for that glider size. Airfoils like the MH32 or SA7035
are happiest at Reynolds numbers found on 100 oz gliders.
They still work OK on 60 oz gliders, but really start to
fall apart below 40 oz, especially in the penetration department.
Keeping the airfoil working by going to high weights is not
what I consider a good design solution for a thermal glider.

In da bo debata ostala konstruktivna. Tisti, ki veste veliko o tem. Podajte se malo svoje mnenje.

lp, rok

[Slowfly]

Ultralajt

Nekaj za "brihtne glavce":

Danes sem uspel zmanjšati nevarnost padanja mojega vitkega (25) krila v flater pri povečanih hitrostih letenja, in sicer tako, DA SEM GA PRIBIL Z ENIM ŽEBLJEM, SEDAJ PA MIRUJE!! (glej slikco)

No, brihtne glavce, kdo bi mi lahko razložil zakaj sedaj krilo s tem žebljem ( po eden na vsakem koncu krila) lepo mirno reže tudi skozi večje hitrosti???

Poskusil bom pojasniti , kaj si pravzaprav naredil s tem ko si krilo "pribil" z žebljem , čeprav ti to itak že veš. Pomaknil si masno središče na koncih kril (flutter je itak najbolj izrazit na koncih vitkih kril) pred prijemališče vzgonske sile , to pa zelo zmanjša pojav fluttreja pri višjih hitrostih .
Fizikalni princip , pa bo najbolje da pojasniš kar ti.

lp Slowfly

[Andrej Petrovčič]

@ Rock

pa ravnokar sem printal šablone za MH-32.....
kaj pa zdaj ?

[MC GAYVER]

Rock kot najbrž veš sva z Kroko-m naredila krila za F5j pri čemer sva ogromno znanja pobrala prav pri Dreli Z obema avijonoma sva opravila že nekaj letov in povem lahko le drela ima prav

Letel sem v istih pogojih 670 in 605 gramski avijon to je kar se tiče pobiranja "nulc" kot noč in dan kar se pa vspenjanja tiče je pa na oko težko definirat kakšno bistveno razliko

verjetno se bova lotila gradnje lažjega krila odškrnila še kak gram tu in tam in poskusila priti na 500-530g kjer mislim da se Drelini profili carsko obnašajo

lp

[rock]

Tudi sam sem dal veliko na Drelovo znanje in izkusnje. Se vedno dam, da ne bo pomote.

Meni se je zataknilo, ko sem bral poste na Allegro forumu, kako dober je Allegro model v vseh pogojih. No, jaz z mojim opazam, da je sicer super vendar, ko malo pihne model nikamor vec ne gre. V veliko razocaranje naj povem podatek, da je dovolj ze termicni veter, ki nastane pri nas okoli 11 ure. Krilo in profili so popolnoma taksni kot po projektu. Sem studiral in studiral, kaj je narobe. No, rezulatat je presenetliv. Vsaj zame. Original Allegro im 660g po projektu. Moj ima 570g. Razlika samo 90g. Ta majhna razlika, na katero sem bil zelo ponosenm, je razlog, da se model ne obnasa tako kot bi se moral. Sem se naucil, da ni dobro kar tako pametovat. Zdaj bi dal marsikaj, da bi tistih 90g dal nazaj v konstrukcijo krila. Bi bil zelo vesel ceprav se verjetno model nebi vzpenjal dobro. No mogoce bi se. Na zalost nikoli ne bom vedel.
Sam si se vedno zelim imeti zelo lahek model.
Zato Drela pravi, ce zelimo imeti lahke modele ki bodo dovolj prodorni naj se zatecemo k uporabi DLG profilov. Krilo naj ima veliko povrsino, profil pa tanek. Zelo svetuje moznost spremijanja profila. Tako,da bo potrebno razmislajt o flap-eleronih

lp, rok

[Andrej Petrovčič]

Kaj pa HN (Norbert Habe) profili, novejši za DLG ?

[rock]

Vsi DLG profili so dobri. Z uporabo Drelovih DLG profilov so tezave, on ima skoraj vse misljenje z uporabo flap-eleronov.
Sam imam en Hlg (F3K) po negovih nacrtih. Uporabil sem njegove profile. Nikoli ni bil tako dober kot Cacev MH32. Kot Cacev pravim zato, ker modeli, ki pridejo iz vakuma nikoli nimajo tistega profila, kot je bil na sabloni.

Je pa pri tankih profilih potrebno biti zelo previden. Teza mora biti zares majhna, ce ne, gre vse skupaj dol kot kamen. Problematicna je tudi trdnost krila.

Skratka, potrebni bodo kompromisi.

lp, rok

[Kroko]

Moj, dodatno obtežen na 730g se je v kar močnem vetru obnašal fenomenalno. Sem pa vetra vajen, saj v glavnem letim na padinah. Malo napičiš na dol da mu daš hitrost, je dovolj prodoren in lepo pobira. Je pa treba leteti osmice, kot na padini.

Pri 600g v mirnem, pa se obnaša kot balonček. Moram narediti še lažjega.

[rock]

Kroko se popolnoma strinjam.

Samo s tiscanjem modela pricakujem tezave. Krilo imam svoh. Moram povedat, da se vedno nisem mel tezav, samo cvikam. Mogoce res cvikam brez veze. Vendar sem navajen letet tako, da nisem nikoli v strahu, da bom zlomil model v zraku.

lp, rok

[Andrej Petrovčič]

...malo študiram, pa...
veliko vlogo ima globina krila. Torej, proporcionalno, neglede na razpon, z globino raste površina, debelina profila...itd. Če pogledam razpon in če povečam HLG/DLG krilo v vseh oseh iz 150cm na 220cm, potem dobim globine 220-230mm. Trenutno sem ciljal na 220cm krilo in globine med 180 in 190mm.
...mešani občutki.... autocad pa tut laufa cel dan že.

[MC GAYVER]

hm ja po moje ni dobro pretiravat z globino torej če pogledam v vetrovnik se pri 200cm velikem krilu izide z globino 200mm (še sprejemljivo-upor- dvig) potem pa globina več slabega prinese kot da dobrega
pri vseh lahkih jadralcih kar sem jih probal se je vedno bolje obneslo vitko krilo ki se je hitro gibalo od balona do balona velike globine pa sicer stojijo v zraku ko se je pa treba nekam odpelat pa zmrznejo in če je termika mal rastrgana nič ne naredijo

se mi pa zdi da idealnega krila itak ni en je bolši v mirnem drug v razburkanem tko da če bi človek razmišljal o tekmi kot poti samo v zmago mislim da bi mogu met vsaj 3 različne fluge s seboj in po potrebi med turnusi menjat ( kot šumi gume)sam to je brez veze tekma je ja zato da se mal dobimo in kekšno rečemo

lp

[belovic]

ob tej debati o profilih se pocutim nekako domace...skoraj 3 leta ze iscemo ta pravi profil za DLG, pa bi se vedno dalo diskutirati kaj je boljse in kaj slabse...
v tem casu sem sprobal cca. 10 profilov od MH32 navadnega, 100x modificiranega..., HN 979, 1033a..., AG 04,16,45ct... in se in se. Pa kljub temu se danes ne morem z zagotovostjo trditi zakaj je kateri profil boljsi od drugega...
Drelin AG 455ct ob relativno veliki globini in lahkem modelu po moje leti nekako najboljse (visina,planiranje...), ima pa veliko cako - je zelo tanek in je problem narediti zadosti cvrsto krilo da ne bo floatera na flapsih, kar pride do izraza pri mocnejsih tekmovalcih... Nekateri spet prisegajo na HN 979, 978 ki se zelo dobro obnasata v vetru a nekoliko slabse planirata... Cac & co. so pa spet leteli s starim dobrim MH 32...

ZAKLJUCEK: po moje se ne splaca prevec ukvarjti in razbijati glave s profili, ker boste porabili prevec casa in crnila v printerju, rezultat pa bo skoraj vedno odvisen od PILOTA in nekaj malega sportne SRECE!!!
Se tako dober model, profil in reduktor ne bodo pomagali ce ne najdete (najdem!!!) balonckov, stebrov in ne pristanete (pristanem!!!) v PIKO!!!:-(

Izberite torej preizkusene: univerzalen MH32, za termiko HN1033, S4083 mod., SD7035, AG16, za veter HN979 ...
(ali pa ce se vam ze tako ljubi in imate veliko prevec casa modificirajte relativne debeline, ukrivljenosti, polozaje najvecje debeline, ukrivljenosti ze obstojecih profilov:-) tudi sam sem vse to pocel, dokler nisem naposled spoznal da vse to ne vodi nikamor...)

se za konec: jaz sem izbral ta nov HN1004 (sicer pa so itak vsi HN-i modif. RG15...) cisto iz firbca (itak sem moral sprintati nekaj za sablone...) in ker se mi ZDI dober kompromis veter - termika (relativna deb. 7.65% in ukrivljenost 2.38%) pri moji globini krila 190mm in predvideni masi 550-600gr, s tem da ne bom imel na krilih flapov...

lp, ivica

[JureHB]

Hmmm telih profilov je toliko ja!

Katere profile pa imate zdaj na svojih f5j??? Tole je sicer res cela znanost....

[Andrej Petrovčič]

Ma jaz bom dal kr starega dobrega MH-32 .... čimprej, pol pa kilometre delat z modelom.... in potem, in potem... ,..... kr bojte se me, ja kr !!!

ps.: mal sprašujem okol, pa .... v Krškem bo očitno nekaj slabša udeležba kot je bila v Krtini.

[MC GAYVER]

[quote="... ,..... kr bojte se me, ja kr !!!

ps.: mal sprašujem okol, pa .... v Krškem bo očitno nekaj slabša udeležba kot je bila v Krtini.[/quote]

Strah pač dela svoje že ta drugič groziš in zdej nas je res strah

[ultralajt]

Lep pozdrav vsem!
Sem malo v zaostanku ker mi je delal zgago tale ta nov Sasser (Worm)...

Moj prispevek k debati o "superkrilu..superprofilu.."

Eno je jasno! Ni ga najbolšega profila za vso hitrostno območje v katerem letimo (šibanac skozi abvinde, počasno jadranje v termiki, hiter let med stebri...)

Zato se nekateri nagibajo k profilom s spremenljivo geometrijo (flapi) s katerimi med letom lahko povečujemo ali zmanjšujemo ukrivljenost skeletne linije profila, katera je skoraj najbolj zaslužna za spreminjanje karakteristik profila (usločen profil=večji vzgon+večji upor, raven profil=manjši vzgon+manjši upor) No, pustimo ostale vplive pri miru zaenkrat...

Eno pa vsi pozabljate (pilotom kar malo zamerim!!) in sicer to da najbolj lahko vplivamo na prodornost letala (kar pomeni da letimo z dobro fineso tudi pri večjih hitrostih) s spreminjanjem ploskovne obremenitve krila. Vodni balast v krilih jadralnih letal služi za to, da je letalo hitro in prodorno takrat ko so pogoji za letenje odlični, ko pa "zagusti" in je termika slaba, pa letalo izpusti vodo v zrak in z manjšimi hitrostimi nadaljuje polet. S tem se letalova polara pomakne po tangenti (glej prvi diagram) proti koordinatnemu izhodišču, kar pomeni da sedaj leti še vedno lahko z enako fineso, ampak minimalna padalna hitrost je pa sedaj bolj ugodna in lahko izhoristi šibkejšo termiko, pa še bolj naozko lahko vrti v stebrih.

Kako pa lahko mi modelarji vplivamo na ploskovno obremenitev? S težo modela ali pa z dvema kriloma različne površine...eno večje za švohne pogoje in eno manjše za takrat ko je termike vsenaokrog dovolj.
Ali pa s spremembo profila:
-debelejši precej ukrivljeni profili so bolj počasni a izvrstni jadralci..ampak ko je treba pa nekam odleteti na brzino...so en drek!
-tanki profili so hitri a ko je treba zelo ostro zavrteti v termiki so en drek!

Torej je kar pameten kompromis vgradnja flapsov (bolje flaperonov, ker vplivajo na celotno površino krila in je učinek maksimalen)

Sedaj pa še nekaj o mojem žeblju na krilu!
Vsi ste precej uganili (torej ste kar face!) da sem s tem premaknil masno središče krila pred aeroelastično os kompletnega krila in s tem harmoniziral uvijanje krila glede na spreminjanje lege prijemališča aerodinamične sile.

Mislim da se da flatter flapsov ali pa flaperonov rešiti na dva načina:
- najbolj običajen je ta da ojačamo krilca (s tem pa postanejo res bolj odporna a hkrati tudi težja)
- drug način pa je kot pri tapravih letalih, da pomaknemo os (vrtišče) malenkost nazaj, pred njo pa namestimo utež, ki statično uravnovesi krilce okoli osi (da ne pade ne na nos, ne na rep, če ga podpiramo v osi panta)
Ampak tale rešitev je morda prekomplicirana...bolj enostavno je pač napacati dovolj materiala na krilca da so dovolj močna.

LP Mitja

P.S.: Na tekmo v Krškem se še nisem prijavil zato da bodo favoriti lažje spali , no, sedaj pa javno razglašam da PRIDEM.. hehe, sedaj se pa bodo začele nočne more!!! Petrovčič se bo še bolj vrgel na svoj novi model, Samo pa na zize