Napisal/-a ultralajt » 18.06.2004, 09:48
Pozdravljeni!
Pri konstruiranju modela letala, če se zadeve lotimo sami, smo seveda tudi za končni rezultat "zaslužni" sami.
Normalno je, da moramo za neke sorte model od katerega pričakujemo take in take lastnosti ter sposobnosti, zagotoviti ustrezni pogon, ter ustrezno ploskovno obremenitev krila. Od ploskovne obremenitve krila je potem v realnosti odvisen razpon hitrosti letenja ter obnašanje modela, če predpostavimo, da na ostalo ne moremo vplivati ker delamo naprimer scale model (oblika in proporcije modela so "zakoličene")
Včasih modelar že v prvih začetkih konstruiranja modela skroji njegovo usodo (maso), to pa zaradi tega ker je seveda treba začeti z določitvijo neke vzletne mase modela zato, da imamo osnovo za vse nadaljne izračune (tako trdnostne kot aerodinamične)
Da malenkost karikiram dva primera, ki nekako prikazujeta dva različna pristopa k konstrukciji modela:
1. primer ko "pretiravamo" navzgor:
Modelar hoče izdelati nek model. Pogleda kaj podobnega že obstaja, ter od najprimernejšega povzame nekaj osnovnih podatkov.
Verjame da bo ta model tehtal npr. 5 kg. Izračuna nosilec krila ki bo vzdržal najostrejši loping. Nosilec je kar precej obremenjen, zato bo izračun zahteval debel material. No, nosilec bo zaradi tega tudi precej težak, saj bo moral nositi veliko. Prav tako bo podobno z vsemi ostalimi deli letala (repne površine, trup, podvozje ipd...) In lejga zlomka! Model na koncu res doseže (ali včasih tudi malo čez!) tistih v štartu zadanih 5 kg vzletne mase. Modelar je zadovoljen ker je tako "natančno" zastavil svoj model.
2. primer popolnoma drugačne filozofije:
Zamislimo si da isti model ne bo težak 5 kg, marveč le 3 kg! Ploskovna obremenitev krila bo manjša, letalo bo letelo počasneje, vgradili bomo lahko manjši (lažji) motor, podvozje ni treba da je tako robustno in je s tem tudi lažje....
Ko računamo krilni nosilec na to veliko manjšo obremenitev (glede na prvi primer pod točko 1) dobimo lažji nosilec...enako velja za vse ostale elemente modela. Model bo na koncu zares imel le 3 kg, ter letel dosti bolje kakor 5 kilogramski iz prvega primera.
Seveda pa model ne bo mogel biti grajen kakor v prvem primeru iz veliko vezane plošče, veliko debele balze, kovinskega okovja in laminirane plastike....
Model mora imeti dobro premišljeno konstrukcijo, z materialom le tam kjer je nujno potreben, brez velikih skokov v debelinah in vrsti materialov (zarezni učinek!), izogibati se je treba nepotrebnim spojem elementov in njihovim ojačitvam, ter skratka naredili model za LETENJE, ne pa za TRDE IN GRDE PRISTANKE. Seveda pa tak model ne more biti primeren za začetnika, ki dostikrat prizemlji letalo bolj na trdo...
Torej, če zaključim, vsa stvar je v glavi modelarja, s kako miselnostjo se loti zadeve, ter s kakimi predpostavkami se zažene v projekt. Veliko pomagajo tudi prejšnje izkušnje, napake in uspehi, ter seveda domiselnost, iznajdljivost in razgledanost modelarja.
Tako o konstrukciji modelov razmišljam jaz.
LP Mitja
P.S.: ne, nisem še naredil 5 kilskega modela!