Pri modelu Pylon je masa pomembna zato, ker je potrebno (zaželjeno za zmago) dosegati velike hitrosti.
Kako vpliva masa na končno vodoravno hitrost?
Ko se vlečna sila propelerja izenači z uporom modela, se hitrost letenja v vodoravnem letu ne more več povečevati. Torej manj kot ima model upora pri enaki vlečni sili, hitreje bo letel.
Ampak boste rekli kaj sedaj bluziš o uporu modela, če pa se pogovarjamo o njegovi MASI!!!
Takoj preidem na maso!!
Predpostavimo da se pogovarjamo o dveh popolnoma identičnih pylon modelih (enak pogon, enake RC komponente, popolnoma enaka zunanja oblika) le da je eden TEŽAK, eden pa LAHEK.
Da bo težak model letel vodoravno, mora krilo ustvariti toliko vzgona kolikršna je masa modela. Ker je masa modela relativno velika (pogovarjamo se o ta težkem modelu) mora leteti krilo pod večjim vpadnim kotom da nastane na njem pri tej hitrosti dovolj vzgona. Seveda tudi trup modela v tem položaju ni postavljen v osi letenja (več upora!), pa tudi vlečna sila propelerja je obrnjena bolj navzgor (manjši vlek v smeri letenja) kakor pri manjših vpadnih kotih.
Če krilu povečujemo vpadni kot se mu povečuje aerodinamična sila vzgona, ampak ob tem se mu blazno povečuje tudi inducirani upor.
Formula za izračun induciranega upora je:
Koeficient vzgona krila na kvadrat, deljeno s Pi in vitkostjo krila, vse skupaj pomnoženo z 1+koeficient za obliko krila (pri elipsi je skupaj 1)
To pomeni da se inducirani upor na modelu povečuje s KVADRATOM koeficienta vzgona! kar nam da vedeti, da naj bi letalo letelo s čim manjšim koeficientom vzgona da je inducirani upor čim manjši.
Zato lahko leti lažji a enak pylon model hitreje, ker lahko v vodoravnem položaju daje krilo dovolj vzgona že pri veliko manjšem vpadnem kotu (in seveda koeficientu vzgona), zato ima malo induciranega upora, trup je bolj ugodno postavljen v zračni tok....zato se upor takega modela izenači z vlečno silo pri precej večji hitrosti letenja.
Prav tako je zelo pomembno da model s čim manj upora izpelje zavoje. Lažji model ima v zavoju manjšo centrifugalno silo (ki jo spet mora premagati krilo s povečevanjem vpadnega kota) zato lažji model lahko z "manj napora krila" in seveda posledično manj upora prevozi še tako oster zavoj.
Je pa res treba priznati da pa včasih masa deluje kakor nekakšna akumulacija kinetične energije, kot naprimer vztrajnik ali nekaj podobnega...in nam včasih pomaga da se "prebijemo" skozi trenutno zagato med letenjem...a za to nebi dal roke v ogenj...
Tako da je pri pilonih čisto nasprotno kakor pa pri jadralnih modelih...za katere je znano da težja kot so, hitreje letijo...(hmm in se globlje zapičijo v tla..)
Toliko o mojem trenutnem razmišljanju ki mi je ravnokar padlo iz rokava..

Upam da sem komu pomagal razsvetliti zadevo...ali pa koga vzpodbuditi da najde še kako boljšo razlago o vplivu mase na sposobnosti ali morda lastnosti modela.
LP Mitja
P.S.: opravičujem se ker nekatere "strokovne" izraze mečem kar tako vsevprek in nepravilno (količnik, koeficient itd...) ker je za to krivo obdobje ko sem hodil v šolo v socializmu, vmes smo prešli na mednarodni merski sistem SI, faliral sem faks, terminologija ki jo uporabljam je mešanica srbskih, angleških in slovenskih knjig..tako da uporabljam včasih (za izšolane strokovnjake) dokaj čudne izraze in imena..zato prosim da mi oprostiote za to površnost. Glavno je da se razumemo o čem govorimo, a ne!