No, vračam se z letenja za hišo.
Sensor je delikatna zadeva. Namreč za jadranje potrebuje ta pravo zverzirano rokico. Vaja, vaja, vaja. Ampak doslej sem ZELO zadovoljen. Kako fajn je bilo pobirati nulce, ene dvakrat sem zavil v rahli termiščni steber in res, kako gre model elegantno.
Model je občutljiv. Precej bolj kot sem vajen dosedanjih modelov. Res, morda so odkloni malo veliki, vendar so kdaj pa kdaj potrebne tudi skrajne lege.
Pri pristajanju mi je najbolj všeč, ker model vleče in vleče. Pristajanje "bumf" sem že tudi osvojil. Konstrukcija je res mišljena zato.
Hitrost - model sem napilil s 100 m, da je začelo že žvižgat. In elegantno se potem tudi odzove. Nič agresivnosti.
Lupingi aka krompirji ... ni blema, krilo drži.
Kar me je presenetilo - prodornost krila in vztrajnost. Res neverjetno kako malo izgub ima model, ko z veliko hitrostjo spet začenjaš nabirati višino.
Ostra je meja ko omahne. Težišče bolj spredaj - se še da prej hitro predvideti, ampak ko začneš dajat težišče nazaj pa postane kritično. Ampak če se pelješ elegantno z malimi pomiki se ti model odloži z res lepim jadranjem. In tako je prav.
Kar me dosedaj najbolj moti je hrupnost prenosa. Bo treba naresti orenk servis. Ko sem model z motorjem peljal navzdol je hrup izginil, ko so se obrati dvignili nad eno mejo. Izgleda da ima pretirano zračnost med zobčeniki. Bom poročal.
Če potegnem črto pod današnjih ca 10 letih povprečno okoli 5 do 6 minut:
Model JE tisto pravo. Samo vaja manjka

Sakura Racing XI Sport Master (Endurance, stock, mild modified, modified), Hyper GTB E, Tekno EB48, itd...